Nikola Tesla je eden tistih, za čigar ime je slišal vsak. Malokdo pa natančno ve, če­mu je pomemben. Povečini ga poznate zato, ker je bil 'naš' - rojen srbskima star­še­ma na ozemlju današnje Hrvaške. Toda slavo je dosegel v Združenih državah ob koncu 19. stoletja, kjer je med pehanjem s slovitim Thomasom Alvo Edisonom dosegel, da se je v električne vtičnice naselil izmenični tok, kakršnega uporabljamo danes. To pa je bil šele za­če­tek. Koliko je Tesla pomenil v znanosti, daje slutiti dejstvo, da v mednarodnem sistemu enot njegovo ime nosi tista za gostoto magnetnega polja, eno vidnej­ših fizikalnih količin.

Globoko zamišljena poza z roko, ki podpira glavo – takole se je Tesla rad nastavljal fotografom. Dobro, da tedaj še ni bilo barvne fotografije, sicer bi laže opazili podočnjake, hehe.

Še večji odtis v ljudski zavesti je pustil z na videz ču­do­delnimi tehnološkimi spektakli in napovedmi. Raz­vpi­te so slike njega ob ogromnih žičnih navitjih, ki sprožajo več metrov dolge umetne strele, s katerimi je burkal domišljijo viktorijanskega sveta. Časopise so polnili senzacionalni članki o njegovih domnevnih žarkovnih topovih in plovilih brez goriva. Zato ni čudno, da tovrstna zapuš­či­na preglasi stvarno. Večina mlajših ga nav­sezadnje poz­na po stolpiču iz Red Alerta, s katerim Rusi s strelami upe­peljujejo oklepnike!
Kdo bi zato utegnil pomisliti, da je šlo za šarlatana. A Nikola Tesla je bil pač samosvoj um, ki navdihuje še da­­nes. Recimo Elona Muska, ustanovitelja PayPala, ki je dal svojemu podjetju za električne avte ime Tesla Motors.