Revija Joker - S polno paro naprej

ČLANKI
stranka » članki » vedež » S polno paro naprej

Vse dela na paro
O steampunku kot žanrski obliki pričnemo govoriti nekje proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pojavila prva ustrezna literarna dela. Le nekaj let prej je na krilih novega vala piscev znanstvene fantastike prišel roman Neuromancer, ki je Williama Gibsona ustoličil za kralja novega žanra, cyberpunka. Ta se je napajal iz razširjenosti osebnih računalnikov in pred­videval, da bo visoka tehnologija (cyber) povzro­či­la padec kakovosti življenja. Punk, ki je kot glasbena zvrst nastal za časa britanske delavske krize, namreč velja za upor proti vzvodom oblastnikov, ki naj bi bili za krizo odgovorni. Gibson je prvi sanjal o svetovnem spletu - ne da bi kaj dosti vedel o poskusih ameriške vojske, ki je takrat že razvijala internet, ga je poimenoval Matrica. Vendar je menil, da bo človeštvu prej škodila kot koristila. Le dobrega desetletja je bilo treba, da smo v takrat še skope čare dejanske pajčevine pričeli kukati običajni smrtniki.

Kiberpankovska halucinacija ultramodernega, razčlo­ve­­č­enega sveta je klicala po protiuteži. Ta je že obstajala. Trojica ameriških piscev - Tim Powers, James Blaylock in Kevin Jeter - je od začetka osemdesetih pisala bukvice, ki so se zgledovale po delih H. G. Wellsa. Šlo je za zgodbe o viktorijanskih gospodih, ki so izumljali fantastične naprave na osnovi parnega stroja in zapletenih mehanizmov. S tem so bežali pred sterilno 'britanskostjo'. Ko je cyberpunk po Gibsonovi zaslugi postal spoštovana zvrst, so svoja dela norčavo poimenovali steampunk. Koliko je imel pri imenu zraven še en znan pisatelj, Philip K. Dick, s katerim so prijateljevali, ni znano.

Powers, Blaylock in Jeter veljajo za utemeljitelje izraza steampunk, čeravno so se podobne štorije pojavljale že desetletja pred njimi. Humorno poimenovanje se je prijelo in rodilo kup odvrtkov.

Spočet v viziji prihodnosti
Čeprav je steampunk podzvrst cyberpunka, korenine vleče daleč nazaj. Poleg omenjenega Wellsa na zvrst krepko vplivajo dela Julesa Verna, nad čimer bi bil gospod, ki je v popisih dostikrat dal prednost znanstvenim podatkom pred fabulo, bržkone zgrožen. A Verne je bil za svoj čas vizionar. Natančno je predvidel ubežno hitrost rakete za polet na Luno, izsanjal prvo jedrsko podmornico in globokomorske skafandre ter še marsikaj. Bil je velik navdušenec nad Teslo in Edisonom in si je predstavljal, da ves moderni svet žene elektrika. Glej zlomka, imel je prav! Dejansko je Francoz že pred več kot stoletjem sanjal o internetu in bi ga lahko šteli za kiberpankerja.

Jules Verne svojih del ne bi opisal kot znanstveno fantastiko. Hotel je namreč le razkriti svet, ki ga bo znanost omogočila. Beseda elektrika se je v njegovem času slišala enako kot magija.

Vizualen vpliv na steampunk prihaja iz Langove filmske mojstrovine Metropolis. Tako robotek kot ves laboratorij v njem sta navdihnila generacije ustvarjalcev, dočim so električne iskre in veliki transformatorji še vedno stereotipna oprema vsakega norega znanstvenika, ki da kaj nase. A ne smemo pozabiti na stare ameriške televizijske ZF-oddaje, ki so klišeje dodobra zakoreninile, od Bucka Rogersa ter Wild Wild Westa do Flasha Gordona in, zakaj ne, britanskega Doctor Whoja. Dokočno je zvrst utrdil ravno Gibson, ki je leta 1990 skupaj z Bruceom Sterlingom izdal roman Difference Engine. Ta stalno velja za eno najboljših steampunkovskih knjig.

S polno paro naprej objavljeno: Joker 235
februar 2013