|
![]() ...
Rdečesrajčni Lord Febotu zviša davke, zato slednji strese prvega čaj v morje. Ta navidez nepomembni pripetljaj sproži preobrat, ki spremeni tok zgodovine in pripomore k današnjemu ustroju sveta.
nglija se je ameriškega kolonializma lotila drugače od Portugalske in Španije. Medtem ko sta slednji državi že stoletje delali pogrom nad tamkašnjimi civilizacijami in gospodarsko izkoriščali naravo ter družbo, je prva angleška stalna postojanka Jamestown zrasla komaj leta 1607, dotlej pa so londonski pomorščaki teren le raziskovali in lovili bobre. Bogatije na severni strani namreč na prvi pogled ni bilo in četudi je bilo kroni v interesu širjenje imperija, so se Angleži čez Lužo odpravili z bolj poštenimi oziroma naselitvenimi nameni. Prva večja kolonija je bila Virginia, v naslednjem stoletju pa je obronke vzhodne obale vzelo za svoje nekaj sto tisoč priseljencev. To niso bili kaznjenci in siromaki, marveč zvečine pošteni ljudje vseh slojev, ki sta tja pregnala bodisi verska zaznamovanost, bodisi slabo otoško vreme. Vsekakor pa želja po razvoju in ureditvi boljšega življenja.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Nesmiselne davščine ![]() Katran in perje ![]() Puške in kanoni ![]() Nova država ![]() Zapuščina revolucije ![]() |
|