Revija Joker - Dia de los Muertos

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Dia de los Muertos

Od druidov do kraljice podzemlja
Zgodovina mehiškega praznika sega v preteklost dveh celin in verskih prepričanj njunih prebivalcev. Prva sled día de los muertos vodi v Evropo, kjer je v krščanski tradiciji prvi november dan vseh svetih, torej svetnikov, drugi november pa je v katoliški cerkvi praznik spomina vseh pokojnih oziroma, po domače, vernih rajnih. Korenine prvonovembrskega praznovanja pa sežejo še dlje nazaj, ko so Kelti in njihovi druidski svečeniki na ta dan združevali žetvene festivale in praznovali svoje novo leto. V tem času naj bi se po njihovih prepričanjih meja med svetovoma mrtvih in živih močno stanjšala, zato so v čast duhov prednikov kurili velike krese ter žrtvovali živali in pred kratkim pobrani pridelek.
Na drugi strani zemeljske oble, v Srednji Ameriki, so dan mrtvih dolga stoletja obeleževali drugače. Ko so v Mehiko v 16. stoletju prišli Španci, so azteški domačini jesensko žetev in spomin na pokojnike proslavljali z večtedenskim festivalom v čast boginje Mictecacihuatl, kraljice podzemlja ali Gospe mrtvih. Med praznovanjem so Azteki kot simbol smrti in ponovnega rojstva razstavili lobanje pobitih sovražnikov, ki so jih obdržali kot vojne trofeje. Od časov tega slavja, ki je vključevalo darovanje hrane, pijače, rož, keramič­nih izdelkov, se je do danes obdržalo prepričanje, da duše po smrti mirno počivajo v deželi mrtvih Mictlan in čakajo edini dan v letu, ko se lahko vrnejo domov med žive ter spet vidijo ljubljene osebe. Azteški domorodci smrti niso videli kot konca življenja, temveč njegovo nadaljevanje. Zanje je bilo tuzemsko življenje kot sanje, šele po smrti pa je bil človek zares zbujen.

Priprave na praznovanje día de los muertos se začnejo že dva ali tri mesece prej, ko se družine lotijo kupovanja pripomočkov za obred.

Dia de los Muertos objavljeno: Joker 231
oktober 2012